Aforika Borwa: Difference between revisions

Content deleted Content added
Node.Ninja (bua | dineelo)
mNo edit summary
Node.Ninja (bua | dineelo)
No edit summary
Tselana 28:
}}
 
'''Aforika Borwa''', kgotsa '''Rephabuliki ya Aforika Borwa''' ka semmuso, ke naga e e leng kwa borwaborweng jwaba [[Aferika]]Afroika. ELebopo dikaganyeditswela kanaga bophirimae kele lewatledikilomitara ladi Atlanticka nna 2,798, mmego katloga faborwa botlhabatsatsiba elewatle dikaganyeditswela keAtlantic lewatlele la IndiyaIndia. GaMme elebokoneng dinagagona tsenaga die mabapi,e kebapile le naga ya [[ZimbabweBotswana]], [[BotswanaNamibia]], le [[MozambikeZimbabwe]]. Go leba botlhaba gona, e bapile le naga ya [[NamibiaMozambique]], le [[Swaziland]] le. [[Lesotho]]. Ikonomilona yale Aferikaakareditswe ke Aforika borwa matlhakoreng otlhe. Aforika Borwa, ke ikonominaga eya ebo kgolo25 mo lefatsheng go fitisisaya moka gobogolo [[Aferika]]ba lefatshe, ebilemme ke ikonominaga ya masome-a-mabedi-le-bonnebo (24) ego e goloya ka gopalo fitisisaya mo lefatshengbatho. GapeAforika keBorwa nagae yana Commonwealthle ofbatho Nations.ba Keba nagaka e ennang tlhabologileng53 thatamillion.
 
Aforika Borwa ke naga e e nang le merafe e mentsi ya batho, ditso tse di farologaneng, maleme le bodumedi bo bo farologaneng. Se ke sona se dirang gore Aforika Borwa e bitswe '''Naga ya Molala Tladi''' (Rainbow Nation). Go na le maleme a le somenngwe a semmuso mo nageng e.
Tautona wa lefatshe le ke [[Jacob Zuma]].
 
Naga e ke nngwe ya dinaga tse malwa tsa Aforika e e seng e bone go tsaya puso ka kgapeletso ya masole (coup d'etat) go se mo molaong. Go tloga kgale le kgale ntse go na le ditlhopho mo nageng e. Mme ka mabaka a tlhophollo ya batho ba bantsho, ditlhopho tsa ntlha tse batho botlhe ba naga ba ne ba tsaya karolo ke ditlhopho tsa ngwaga wa 1994, e ne e le ditlhopho tsa ntlha morago ga Apartheid. Nationla Party e ne ya simolola apartheid ka ngwaga wa 1948. Mme morago ga dingwaga di le dintsi tsa ntwa le dikgotlhang, African National Congress (ANC) le batho ba bangwe ba ne ba lwantsha apartheid, ba ne ba fenya, mme apartheid ya tloswa mo nageng, ga tsentshwa tshokologo.
 
Diperesente di ka nnang masome a robedi (80) tsa maAforika Borwa ke ba letso la Sub-Sahara. Bona ba arogantswe ka ditlhopha tsa merafe, jaaka Batswana, Bapedi, Batebele, ba buang maleme a a ne a bitswa '''Bantu Language'''. 20 % ya maAforika a setseng e dirwa ke Basweu, baIndia, le maColoured. Go tloga ka 1994, ditlhopha tsotlhe tsa batho ba Aforika Borwa di na le boemedi mo palamenteng le mo dipolotiking ka bophara.
 
 
==Leina==
Naga e e bitswa "Aforika Borwa" ka gonne ke yone naga e le leng kwa tlase tlase borweng ba kontinente ya [[Aforika]]. Fa e ne e tlhamiwa, naga e ne e bitswa "Union of South Africa" ka sekgoga. Go tloga ka 1961, leina la naga la sekgoga ke "Repulic of South Africa". Ka seDutch, naga e ne e bitswa "Zuid-Afrika", mme ka 1983 leina lego le ne la tlosa mme gwa dirisa la Afrikaans la "Suid-Afrika". Go tloga ka 1994, Aforika Borwa e na le maina a le 11 a semmuso, lengwe le lengwe ka ngwe ya dipuo di le 11 tsa semmuso tsa Aforika Borwa.
 
"Mzansi", go tsa lelemeng la seXhosa, ke leina le le tlwaelegileng la Aforika Borwa.
 
== Diporofinsi tsa Aferika Borwa ==