Mafulo (go tswa mo lefokong la Selatine pastus, past participle of pascere, "go fepa") ke lefatshe le le dirisediwang go fula.[1]

Mountain pasture kwa Switzerland

Mefuta ya mafulo

fetola

Mafelo a a nang le mafulo ka tsela e e tseneletseng ke mafelo a a tswetsweng a a nang le masimo, a a fepiwang ke diruiwa tse di jaaka dipitse, dikgomo, dinku kgotsa dikolobe. Dimela tsa mafulo a a tlhokometsweng, dijo tsa diphologolo, gantsi di na le bojang, mme gape go na le dijalo tsa legume le tse dingwe (dijalo tsa bojang tse e seng tsa bojang). Mafulo gantsi a fula ka selemo, go farologana le bojang jo bo sa lengwang kgotsa bo dirisiwang go fula fela morago ga go segwa go dira bojang jwa phologolo. [2]

 
Mafulo a Lush lowland
 
lefatshe le tiriso ya mafulo

Mafulo ka tsela e e atolositsweng gape a akaretsa mafulo, ditsamaiso tse dingwe tse di sa tswakanngwang tsa mafulo, le mefuta ya lefatshe le le dirisiwang ke diphologolo tsa naga go fula kgotsa go fula. Mafulo ka tsela e e tseneletseng a farologana le mafulo ka go tsamaisiwa ka mekgwa ya temothuo e e tseneletseng ya go jala peo, nosetso, le tiriso ya menontsha, fa mafulo a gola thata dimela tsa selegae, tse di tsamaisiwang ka mekgwa e e tseneletseng jaaka go fisa go go laolwang le maatla a a laolwang a phulo.

Mofuta wa mmu, dithemperetšha tse di kwa tlase tsa ngwaga le dipula ke dilo tse di botlhokwa mo tsamaisong ya mafulo. [3]

 
Hillside pasture kwa Pennsylvania.

Lefelo le dinku di tsamayang mo go lone ke lefelo la bojang le dinku di ka tsamayang ka kgololesego mo go lone. [4]Selekanyo se dinku di ntshang maungo ka sone se lekanngwa ka palo ya dinku tse di leng mo lefelong le le rileng. Seno se ikaegile, gareng ga dilo tse dingwe, mo letlapeng le le leng ka fa tlase ga lone. Sheepwalk gape ke leina la ditoropo tsa County Roscommon, Ireland, le County Fermanagh, Northern Ireland. Go farologana le temothuo e e nang le madirelo a mantsi, e e akaretsang go fepa diphologolo ka tsela e e tseneletseng, mafulo a a laolwang kgotsa a a sa laolweng ke one motswedi wa konokono wa dijo tsa diphologolo tse di jang nama. Go fepiwa ga mafulo go laola temothuo ya leruo koo lefatshe le dirang gore go jala le go roba dijalo (kgotsa ka bobedi) go nne bokete, jaaka kwa dikgaolong tse di omeletseng kgotsa tsa dithaba, koo mefuta ya dikamela, dipodi, dikgama, di-yak le di-ruminants tse dingwe di tshelang teng tse di siametseng thutafatshe e e seng botsalano mme di sa dirisiwe thata mo temothuong ya madirelo. Mo dikgaolong tse di nang le bongola jo bo kwa godimo, go na le mafulo a mantsi a a lengwang mo lefelong le legolo mo lefatsheng lotlhe go lema diphologolo tse di sa tsholwang le go lema ka mokgwa wa temothuo. Mefuta mengwe ya mafulo e tshwanela dijo, tlhagelelo le metabolism ya diphologolo tse di rileng, mme go nontsha le go tlhokomela lefatshe ga tsona go ka dira gore mafulo a kopane le digagabi tse go buiwang ka tsone e nne karolo ya tikologo e e rileng. [5]

dikai tsa mafulo

fetola
  • Bocage
  • Grassland
  • Heathland
  • Machair
  • Maquis
  • Moorland
  • Pampas
  • Potrero (landform)
  • Prairie
  • Rangeland
  • Rough pasture
  • Savanna
  • Sown biodiverse pasture
  • Steppe
  • Wood pasture
  • Veld

Metswedi

fetola
  1. "pasture". Merriam-Webster.com Dictionary.[1]
  2. Gilman, D. C.; Peck, H. T.; Colby, F. M., eds. (1905). "Pasture" . New International Encyclopedia (1st ed.). New York: Dodd, Mead.[2]
  3. Tracy, Benjamin F. (2000). "Patterns of plant species richness in pasture lands of the northeast United States". Plant Ecology. 149 (2): 169–180. doi:10.1023/a:1026536223478. ISSN 1385-0237.[3]
  4. R. Elfyn Hughes, "Sheep Population and Environment in Snowdonia (North Wales)", Journal of Ecology Vol. 46, No. 1, March 1958, 169-189
  5. "Agricultural biodiversity’s contribution to ecosystem functions" Archived 2015-01-08 at the Wayback Machine Dr. Devra I. Jarvis, CGIAR. Retrieved 2014-12-01